V Parski golobini številne živali, ki danes živijo na severnih ali ob-ekvatorskih zemljepisnih širinah.
V Centru DINA razstavljamo os penis in kanin jamskega medveda, ki sta iz arheološkega najdišča Parska golobina Dr. Matija Turk, znanstveni sodelavec IzA ZRC SAZU, pa nam je v četrtek, 10. marca, odstrl še številne druge najdbe bogate paleolitske favne na Pivškem in drugih najdiščih Pivške kotline. Prav zaradi velikega nabora teh – od npr. tura iz današnjih pokrajin mraza in ledu do ježevca iz današnje Afrike, je naša Parska golobina nekaj posebnega.
Naš gost, znanstveni sodelavec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU dr. Matija Turk je na primer povedal, da Parska golobina, ki jo je arheolog dr. Franc Osole v času raziskovanj najdišča opredelil kot lovsko postojanko, v arheološkem smislu ni bogato najdišče, je pa zanimivo, saj so v njej našli dva kulturna horizonta.
V mlajšem so našli kamnita orodja anatomsko modernega človeka, torej človeka, kakršni smo mi, v starejših plasteh pa so bila kamnita orodja neandertalca, ki je izumrl pred 40 tisoč leti. Najdišče pa je posebno zaradi izjemno raznolike favne, ki kaže na to, da so se tudi na Pivškem izmenjevala zelo hladna obdobja s toplejšimi. Našli so na primer ostanke severnega jelena, tura in polarne lisice, a tudi ostanke ježevca, ki danes živi v Afriki.
Dr. Matija Turk meni, da bi kje v depojih lahko tičala tudi lobanja jamskega medveda iz Parske golobine, ki jo v zapiskih omenja raziskovalec Parske golobine dr. Franc Osole. Dr. Turk bo preveril vire in če se bo izkazalo, da je to res, in se lobanja najde v depojih, upamo, da jo bomo lahko razstavili v Centru DINA poleg tiste, ki so jo izkopali v Križni jami.
Predavanje o Parski golobini
